December.

Sama nisem ena izmed tistih ljudi, ki se ga noro veselijo. V osnovni šoli sem se ga veselila veliko bolj, saj je takrat ponavadi že zapadel sneg. Sedaj pa, kot veste, je vreme veliko bolj pobrkano, v šoli se testi in spraševanja nakopičijo ravno decembra (če prav je zame letošnji glede tega skoraj izjema, sem ugotovila) in sploh ne vem, kateri je tisti nek poseben občutek, ki bi ga morala (sodeč po drugih) čutiti. Ja, seveda so vse lučke (in ves kič) na ulicah, trgih in ob cestah kar lepe na pogled. In lepo se je pretvarjati, da pride v vsem tem pričakovanju, do nekakšnega ''buma'', vendar to se ne zgodi. Po praznikih se vrnemo na stare tire in tudi večino t.i. novoletnih zaobljub pozabimo skoraj tako hitro. Poleg vsega pa se naše denarnice nevarno stanjšajo.
December imam rada iz drugih razlogov. Najprej zaradi tega, ker si lahko oddahnem od šole, ker več časa preživim z družino in sorodniki, ki jih ne vidim tako pogosto, in zaradi ostalih druženj, kot je npr. Energy žur. Všeč mi je, ker se ta čas vse nekako upočasni, če prav kar naenkrat začnemo s pisanjem nove letnice.